POROČILA VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC

Varuh človekovih pravic se srečuje s problematiko in težavami najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih vse od svojega začetka delovanja v letu 1994.

Pred tem je obravnaval veliko tovrstnih pritožb Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je deloval do začetka dela varuha.

Še v poročilu za leto 1995 je varuh navedel, da so zaradi velikih sprememb na področju stanovanjskih najemniških razmerij prizadeti zlasti najemniki, ki so ostali v denacionaliziranih stanovanjih. Iz pobud, ki jih je varuh prejel, je razvidno, da je imelo veliko najemnikov težave z novimi lastniki, ki so jih skušali na različne načine, tudi z nedovoljenimi pritiski prisiliti k izselitvi iz stanovanj. Varuh je tudi v naslednjih letih v poročilih opozarjal na probleme, s katerimi se soočajo najemniki v denacionaliziranih stanovanjih. Kljub tem sporočilom se večina problemov, na katere je varuh opozarjal, ni rešila, čeprav sta tako vlada kot ministrstvo za okolje in prostor zagotavljala, da se bodo lotila reševanja te problematike.
Varuh človekovih pravic je tako leta 2002 na podlagi 43. člena Zakona o varuhu človekovih pravic izdal Posebno poročilo o problematiki najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih.

Posebno poročilo je poleg temeljite ocene stanja, dalo naslednje predloge za razrešitev problemov:

1. zakonodajalec naj na predlog vlade v stanovanjskem zakonu sprejme takšne modele nadomestne privatizacije, ki bodo realno rešili problem večine najemnikov in lastnikov denacionaliziranih stanovanj. To je mogoče storiti z višjimi subvencijami najemnikom pri nakupu drugega stanovanja ali z izdatnejšimi materialnimi stimulacijami lastnikov, da stanovanja prodajo najemnikom pod ugodnimi pogoji.
2. S spremembami SZ je treba zagotoviti trdnost in trajnost položaja najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih kot tudi z natančno opredelitvijo vsebine neprofitne najemnine, ki ne bi smela vsebovati nekaterih postavk, npr. stroškov kapitala.
3. Zagotoviti je treba učinkovitejše mehanizme za pravno varstvo najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih. Z zakonom naj se predvidi preoblikovanje svetov za varstvo pravic najemnikov v organe, ki bodo zagotavljali brezplačne nasvete in pravno pomoč najemnikom, še posebej pa najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih.
4. Proučijo naj se možnosti za učinkovitejše uveljavljanje predkupne pravice najemnika v SZ za vsak primer prodaje njegovega stanovanja, tudi pri prodaji celotnega objekta. Predkupna pravica naj se zabeleži tudi v zemljiški knjigi, ki omogoča ločeno vodenje etažne lastnine.
5. Stanovanjski zakon naj omogoči realno vrednotenje vlaganj najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih v času, ko so bila stanovanja v družbeni lastnini.