EVROPSKO SODIšČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

Združenje Najemnikov Slovenije (ZNS) je vložilo dve skupinski pritožbi na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.

1. Prvo pritožbo je vložilo leta 2003 in drugo 2004, obe pa zaradi kršitev evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
   
   Skupinska pritožba najemnikov neprofitnih stanovanj iz leta 2003 temelji na ugotovitvi, da je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I.303/00-12 z dne 20.2.2003, ko je delno spremenilo določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (Ur.list. RS št.1/2000)in s tem povišalo najemnine za 37% najemnikom neprofitnih stanovanj, ki so najemna razmerja sklenili pred 22.3.2000, poseglo v najemnikovo mirno uživanje premoženja, ki je konvencijsko zavarovana človekova pravica.
   Gre za odločitev državnega organa, s katero je bilo arbitrarno poseženo v že sklenjena najemna razmerja brez soglasja najemnikov. Takšno povišanje, ki nedvomno bistveno poslabšuje pogoje najemnika za bivanje v stanovanju, pomeni tudi ogrožanje statusa najemnika v stanovanju in zato poseg v konvencijsko zagotovljeno nedotakljivost doma. Tretji možen vidik sporne odločbe je zloraba načela enakosti pred zakonom in diskriminacija, ker je Ustavno sodišče z izgovorom tega instituta odreklo pravno varstvo, ki ga sicer nudi posameznikom.
   S skupinsko pritožbo smo zahtevali:
   1. ugotovitev, da je Republika Slovenija z odločbo Ustavnega sodišča posegla v konvencijsko zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine pritožnikov;
   2. pravično zadoščenje za vsakega posameznega pritožnika.
   
   
2. Združenje najemnikov Slovenije je v aprilu leta 2004 vložilo drugo skupinsko pritožbo najemnikov denacionaliziranih stanovanj na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu zaradi kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
   Tokrat je predmet pritožbe tisto, kar večina najemnikov občuti kot največjo krivico, ki jo je storila država - diskriminacijo pri privatizaciji stanovanj, prisilni odvzem stanovanjske pravice, ogrožanje varnosti doma in onemogočanje sodelovanja v postopkih denacionalizacije kot polnopravnih strank.
   K skupinski pritožbi je pristopilo 429 najemnikov denacionaliziranih stanovanj. Vsak izmed njih je pred Evropskim sodiščem zahteval, da se ugotovi, da je država zaradi prisilnega odvzema stanovanjske pravice, diskriminatorne privatizacije nekdanjih družbenih stanovanj, desetletnega poseganja v zakonske pravice najemnikov in onemogočanja sodelovanja v postopkih denacionalizacije, kršila njihove človekove pravice do mirnega uživanja premoženja (1. člen Protokola št. 1 k Evropki konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin), do nedotakljivosti doma (8. člen Konvencije) in do poštenega sojenja (6. člen Konvencije) in pri tem kršila tudi konvencijsko prepoved diskriminacije (14. člen Konvencije).
   Istočasno vsak izmed pritožnikov zahteva od države tudi plačilo odškodnine kot nadomestilo za pretrpljeno premoženjsko (vrednost izgubljene stanovanjske in odkupne pravice) in nepremoženjsko škodo (duševne bolečine in strah, prestan v zadnjem desetletju zaradi nenehnega poseganja v njihove pravice in njihovo pravno varnost). Znesek zahtevane odškodnine še ni postavljen in se bo določil za vsak konkreten primer posebej.
   Pomembno je, da sta obe mednarodni najemniški organizaciji IUT in FEANTSA napovedali, da bosta vstopili v postopek kot stranska udeleženca na strani najemnikov. Z drugimi besedami to pomeni, da bosta v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice predstavili svoja stališča in videnja problemov najemnikov denacionaliziranih stanovanj v Republiki Sloveniji.


Obe skupinski pritožbi je vložila Odvetniška družba Čeferin o.p. Taborska cesta 13, Grosuplje.